KDO BO NOVI PREDSEDNIK LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE? |
dr.Marjan TOŠ, 31.7.2023
Na kandidacijski konferenci mariborskega volilnega okoliša sta se predstavila Darko But in Alojz Kovšca
V okviru priprav na decembrske volitve novega predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS) sta se na kandidacijski konferenci mariborskega volilnega okoliša, ki vključuje vse Lovske družine (LD) – članice Lovske zveze (LZ) Maribor, predstavila Darko But in Alojz Kovšca. Darko But je član LD Boč iz Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (ZLD) Celje, Alojz Kovšca pa član LD Kozlek iz Postojnsko-Bistriške ZLD. Oba sta delegatom LD v strnjenih povzetkih predstavila programske poudarke in vizijo delovanja krovne lovske organizcije na Slovenskem v novem mandatu.
Darko But je med drugim izpostavil, da je ključno vodilo njegovega programa dosledno izvajanje nalog s področja lovstva, divjadi in ohranjanja narave, olajšanje dela vodstev na vseh nivojih lovske organizacije ter spoštovanje določil etičnega kodeksa.
“Slovenski lovci smo vtkani v okolje iz katerega izhajamo in opravljamo svoje delo nepoklicno, prostovoljno in strokovno. V 116 letih organiziranega lovstva na slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje ter potrebno strokovno znanje, saj smo prav zaradi tega uspeli ohraniti veliko živalsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je in bo temeljilo na ohranjanju in varstvu divjadi kot naravnega bogastva in zmanjševanju konfliktov zaradi nje, ohranjanju čistega in ljudem prijaznega okolja ter na prostovoljnosti in ljubezni do narave, v kateri je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil ravnovesje. Zato moramo biti kritični do vseh tistih posegov v okolje, ki lahko prizadenejo pestrost avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst.
Pravzaprav se moramo zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju najprej naravovarstvenik in šele nato lovec”, je izpostavil Darko But v Mariboru.
Kandidat Darko But na konferenci v Mariboru. Foto: arhiv LZ Maribor
Alojz Kovšca je med drugim poudaril, da so Lovske družine temeljni gradnik lovske organizacije. V glavnem delujejo dobro in kakovostno opravljajo svoje poslanstvo. »Pomembno je, da LD delujejo v zelo različnih okoljih in pogojih, z različnim kadrovskim potencialom. V preteklem obdobju je bilo posvečeno premalo pozornosti izobraževanju vodstvenih kadrov LD.
Dejansko v LZS nimamo razvitega sistema zagotavljanja in usposabljanja, ki bi mladim in delovnim lovcem omogočil namensko izobraževanje in pripravljanje za izvrševanje funkcij na različnih ravneh zahtevnosti, kar posledično povzroča težave pri menjavah generacij. Pomanjkanje ustreznih znanj za vodenje pa nujno povzroča nepotrebne notranje konflikte.
Kandidat Alojz Kovšca na konferenci v Mariboru. Foto: arhiv LZ Maribor
Kandidatom za vsako vodilno mesto je vnaprej potrebno zagotoviti možnost pridobivanja znanja in izkušenj skozi praktično delo.« Dodal je še, da je treba območnim lovskim zvezam omogočiti vso možno organizacijsko podporo LZS, s katero bodo lahko opravljale naloge, ki jih lovske družine ne morejo opravljati. »Pri tem imam v mislih poenotenje nabora administrativnih storitev, izobraževanj in usposabljanj ter sodelovanja z lokalno samoupravo. LZS pa mora pripraviti platforme za povezovanje z lokalno samoupravo za skupno nastopanje pri projektih, ki jih sofinancira bodisi država, bodisi Evropska unija«, je v nizanju programskih pouarkov dejal Alojz Kovšca.
Oba sta opozorila tudi na problematiko staranje lovske organizacije in na nujnost pomlajevanja članstva. Govorila sta o sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in z nevladnimi organizacijami civilne družbe, o učinkovitejši vlogi lovskih čuvajev, o izobraževanju lovcev na vseh ravneh in se zavzela za krepitev naravovarstvene funkcije lovske organizacije. Nista pozabila niti na njeno celovitejšo promocijo in za permanentno dograjevanje učinkovitega in uporabnega informacijskega sistem lovske organizacije od LZS do LD, od LD do območnih LZ ter ZLD in obratno.
Kandidacijske konference s predstavitvami kandidatov za novega predsednika LZS se bodo do konca avgusta nadaljevale tudi v ostalih volilnih okoliših, v nekaterih pa so že bile. Poleg Maribora še v Ptuju, na Koroškem, v Prekmurju in v Prlekiji.