Lovski dom v letu 2025

Naslov:
Lovska družina Pobrežje - Miklavž
Cesta XIV. divizije 132

SI- 2000 MARIBOR

 

Odgovorna oseba LD je: Uroš TROHA tel. št. 031 632 027  email:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Kontaktna oseba za najem lovskega doma je Marjan Gselman 041 639 933

 

Skupna površina lovišča znaša 3272 ha od tega je 2203 ha lovne površine. LD gospodari s srnjadjo in malo divjadjo. Lovišče je povsem nižinsko.

V LD je včlanjenih 30 lovcev od katerih ima en lovec status lovskega mojstra, 4 lovcev status lovskega čuvaja, 4 lovcev status preglednika divjadi in šest lovcev status lovskega strelskega sodnika.

 

NAČRT RAVNANJA ZARADI AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE

Lovska družina Pobrežje - Miklavž je v skladu s 4. in 14. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) pripravila načrt ravnanja upravljavca lovišča, ki je dostopen za ogled na spodnji povezavi.

LD Pobrezje - Miklavz - nacrt ravnanja upravljalca lovisca apk.pdf

 

Zadeva: Obvestilo - preprečevanje in prijava škode od divjadi

Lovska družina Pobrežje Miklavž, na podlagi 1. odstavka 56. člena ZDLov-1 objavlja, da je kontaktna oseba Lovske družine Pobrežje Miklavž za »prijavo škode od divjadi«

Uroš Troha, 031 632 027

ali v njegovi odsotnosti

Gselman Marjan, 041 639 933

Pisne prijave-vloge se pošljejo na e-naslov; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

 

Obrazložitev:

Prvi odstavek, 53. člena ZDLov-1 pravi: »Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode«

Po 56. členu ZDLov-1 je oškodovanec, ki želi uveljavljati škodo po divjadi to dolžan pisno prijaviti v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil pooblaščencu lovske družine. Prijavo škode napiše oškodovanec sam, oz. izpolnite obrazec za prijavo škode katerega prenesete s spletnih strani Lovske zveze Maribor

(http://www.lz-maribor.si/images/stories/dokumenti/razno/obrazec_skoda.pdf).

ŠKODE IN DIVJAD

Kaj je divjad?

Divjad so tiste prostoživeče živalske vrste, ki jih tako določa Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1 (Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06 Odl.US: U-I-98/04, 17/08) oz. njegovi podzakonski predpisi ter se jih lahko lovi.

Vrste divjadi :

SESALCI: srna, navadni jelen, damjak, muflon, gams, kozorog, divji prašič, lisica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, rakunasti pes, pižmovka, nutrija, alpski svizec, poljski zajec, navadni polh.

PTIČI: fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, sraka, šoja in siva vrana.

Zavarovane živalske vrste, ki pa niso divjad, a so tudi pogosti povzročitelji škode so: rjavi medved, volk, ris, dihur, krokar, vidra, bober.

Poleg lovnih površin poznamo še ne lovne površine, ki so:

·         površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi;

·         površine naselij in zaselkov;

·         javni in zasebni parki ter pokopališča;

·         vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi;

·         z ograjo obdani industrijski in drugi objekti;

·         površine vseh vrst obor, razen lovnih;

·         otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča, kopališča in podobni objekti;

·         površine, na katere dostop ni dovoljen;

·         površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine.

 

Kaj je škoda od divjadi ?

Škoda od divjadi pomeni s strani divjadi nezaželeno delovanje na človekovo premoženje in najpogosteje nastane na: kmetijskih zemljiščih, intenzivnih nasadih in sadovnjakih, vrtovih, domačih živalih, različnih objektih, gozdni zemljiščih, vozilih v prometu.

 

PRIJAVA ŠKODE:

Škoda od divjadi na lovnih površinah

Škodo oškodovanec prijavi pisno (istočasno lahko tudi ustno) najkasneje v treh dneh od takrat, ko jo je opazil in sicer pooblaščeni osebi upravljavca lovišča, na krajevno običajen način na naslov:

Lovska družina Pobrežje Miklavž, Cesta XIV. Divizije 132, 2000 Maribor, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Prijavni obrazec:

– http://www.kgzs.si/gv/gozd/skoda-po-divjadi.aspx

Tako oškodovanec s predstavnikom upravljavca lovišča čim prej, najkasneje pa v osmih dneh, opravi ogled in se poskuša dogovoriti za višino odškodnine. Zapisnik o škodi mora biti dokončan na licu mesta in podpisan s strani obeh strank v postopku. Ob primeru, da dogovor o odškodnini ni bil sklenjen, lahko oškodovanec škodo prijavi komisiji za ocenjevanje škode pri lovsko upravljavskem območju. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala.

 

Škoda od divjadi na nelovnih površinah

Škodo oškodovanec prijavi pisno (istočasno lahko tudi ustno) najkasneje v treh dneh od takrat, ko jo je opazil in sicer krajevno pristojnemu pooblaščencu Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo vodil nadaljnji postopek.

Kontakt: Izidor Cojzer, tel. 041 657 795.

Škoda od zavarovanih živalskih vrst

Škodo od zavarovanih živalskih vrst oškodovanec prijavi krajevno pristojnemu pooblaščencu Zavoda za gozdove Slovenije, Tyrševa ulca 15, 2000 MARIBOR ki bo vodil nadaljnji postopek.

Lovska družina je odgovorna samo za nastanek škode na lovnih površinah po divjadi in kjer je bila zagotovljena ustrezna zaščita kmetijskih kultur.

Škodo, ki jo naredijo zavarovane živalske vrste (medved, krokar, dihurji, bober…) ali škodo na nelovnih površinah (sadovnjaki, vinogradi, bližina naselij) povrne država in lovska družina ni dolžna izplačati oziroma poravnati nastale škode.

 

Pomembna pa je preprečevanje škode.

Kot dobri gospodarji varujmo svoje premoženje, da bo škod čim manj. V ta namen lahko uporabimo mehanska, kemična, zvočna in druga odvračala.

Za preprečevanje škode je fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, dolžna na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi. V primeru, ko lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča ne dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu dobrega gospodarja, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah.

Več na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/126938#!/Pravilnik-o-minimalnih-pogojih-za-zascito-posameznih-nelovnih-povrsin-pred-skodo-od-divjadi

Kvalitetno upravljanje z divjadjo pomeni trajnostno gospodarjenje z divjadjo, z upoštevanjem vseh načel trajnostnega gospodarjenja. Gospodarjenje z divjadjo oz. izkoriščanje tega naravnega vira je v Sloveniji iz upravnega (državnega) vidika urejeno z ustavo RS, temeljnim zakonom: Zakon o divjadi in lovstvu ter ostalimi predpisi in zakoni.